Jaz celo življenje zori, zagledan vase.
A svoje zrcalo še drugim zori,da ob njih rase.
A svoje zrcalo še drugim zori,da ob njih rase.
Jaz nikdar ne more biti sam jaz, če je sam.
Šele takrat se ga da razločiti,
ko hoče iz sebe drugam.
Zato je jaz v sebi razklan
na dve polovici:
na tisto iz svetlih pričakovanj
in tisto po resnici.
Tako mora ves čas stremeti na eno in na drugo stran.
Samo kadar spi, se mu sveti eno samo lice iz sanj.
A včasih se jaz prebudi
v noč brez zvezd.
Takrat se še sam znoči v podzavest.
poem: Jaz :: Niko Grafenauer
No comments:
Post a Comment