Januarske kontemplacije: Sobivanje in Smisel
Prakse sobivanja so povezane z upoštevanjem mere in meje vseh vidikov življenja. Takšno upoštevanje se razvija s praksami iskanja ravnotežja med bližino in oddaljenostjo. Pri tem poskušamo najprej vzpostaviti oddaljenost in ne bližino. Šele po predhodni vzpostavitvi oddaljenosti, v kateri se ne vidimo kot gospodar, se lahko začnemo odpirati bližini.
Kontemplativna kultura
se torej ne začne s približevanjem, temveč s primerno razdaljo.
Osmišljevanju je potrebno pustiti čas. Smisla se ne da
izsiliti, potrebno je znati počakati na njegovo dozoretje. Tako kot se vdih
osmišljuje v razmerju do izdiha in odpira pot celostnemu prepoznavanju, se tudi
osebno življenje osmišljuje v verigi sobivanja, ki to osebno življenje omogoča.
V tem pogledu posebej
spodbujamo tiste vidike samopoglabljanja, ki osebno življenje povezujejo v
širšo verigo sobivanja in mu na ta način vračajo izgubljeni smisel.
tekst: Robert Simončič; Društvo za študije kontemplativnih tradicij
Subscribe to:
Posts (Atom)
